Leto je naokrog in zopet je prišel čas, da novi ‘da Vinciji’ odrinemo na pot novih odkritij, spoznanj in pridobivanja delovnih izkušenj. Anja, Aleksandra in Milena (3.a), Leonida, Katja, Alenka, Nastassija in naš Tomaž (3.b) ter Monika (2.a) in Sanja (2.b-PTI) smo komaj dočakali 15. oktober, dan, ko smo se podali novim dogodivščinam naproti. V okviru projekta Leonardo da Vinci smo potovali na Severno Irsko.

Pot nas je vodila iz Celja do Trsta, kjer smo se vkrcali na letalo za London. V hotel smo prispeli pozno popoldan in še isti večer smo se sprehodili po bližnji okolici, pravo raziskovanje pa nas je čakalo naslednji dan. Po kraljevskem zajtrku smo se z vlakom odpeljali v center mesta in sledili stopinjam že kar precejšnjemu številu PKŠ-jevcev, ki so pred nami že imeli priložnost obiskati to čudovito mesto.

Časa za oglede smo imeli en cel dan! Kakšno garaško opravilo… Najprej smo si mesto pogledali iz zraka, kar nam je omogočil London Eye. Verjemite, s 135m je razgled naravnost osupljiv.

Ko smo malo zbrali vtise, smo se naprej odpravili kar peš, da smo nekaj znamenitosti videli še iz žabje perspektive.  Lahko potrdimo, da slavni Big Ben s parlamentom še vedno stoji, da pa mu ni preveč dolgčas, redno skrbijo razni demonstranti, ki vedno najdejo kaj, kar jih moti in to potem tam oznanjajo. Obiskali smo Westminster Abbey, kar vam verjetno ne pove veliko, če pa spomnimo, da sta se aprila tam poročila njihov princ William in njegova Katka, bo pa zadeva že malo manj meglena, a ne? Nato smo šli na 10 Downing Street, kjer živi in dela britanski šef države, se ustavili pri kraljičinih vojščakih in njihovi konjenici ter se sprehodili čez čudovit park še do kraljičine ‘hiške’ s samo 770 sobami. V parku smo mimogrede navezali stike z nekaterimi njegovimi stalnimi prebivalci: golobi, račkami, labodi, srečali smo celo enega pelikana ter celo hordo veveričk, ki so prav baročno zaobljene od vse turistične ponudbe, ki jo park premore .

No, kraljice ni bilo doma, zato smo se morali na čaj povabiti kar sami. In da smo združili prijetno s koristnim, smo se odpravili v naravoslovni muzej, kjer domujejo vse možne vrste živali, od zelo zelo majhnih, pa do tistih res ogromnih, ki jih nismo uspeli v celoti spraviti v fotografski objektiv. Če ne verjamete, se prepričajte sami.

Naše noge so še komaj dohajale svoje zvedave lastnike, ki smo imeli še kar nekaj kilometrov vandranja pred sabo. Že ves dan smo bili v velikem pričakovanju muzeja voščenih lutk in v poznem popoldnevu smo ga končno dočakali. Ob Shrekovem špehcu je bilo prijetno toplo, Brad Pitt je še vedno drop dead gorgeous, da o Orlandu Bloomu niti ne izgubljamo besed.

Pohod po Londonu smo zaključili še z obveznim nakupom spominkov in večerjo, ki se je že res prilegla, potem pa smo se odpravili nazaj v hotel na počitek… ki pa ga je bilo bolj malo, saj smo hotel zapustili že ob treh zjutraj, ko smo se odpravili na letališče in poleteli na Severno Irsko, v Derry, ki je postal naš nov dom za naslednje tri tedne. Tam so nas najprej dobro nahrustali, da smo sploh lahko držali veke narazen, saj smo bili neizmerno utrujeni, a hkrati radovedni in v pričakovanju družin, ki so skrbele za nas v naslednjih tednih, ko smo obiskovali tečaj angleščine in delali v različnih trgovinah in podjetjih.

Življenje pri družinah je bilo zelo zanimivo, saj je vsaka družina zgodba zase. Drugačni ljudje, drugačne navade, drugačna pravila. Pa je kar šlo. Sploh, če družina premore jacuzzi, je ozračje prav sproščujoče J.

Nočni Derry ima svoj šarm, ki se mu seveda ni dalo upreti. Posebno doživetje je bilo praznovanje Halloweena, noči čarovnic.

 

Malo smo tudi vandrali naokoli: obiskali smo naravno znamenitost Velikanov nasip ter Belfast, glavno mesto Severne Irske.

 

Trije tedni so minili kot blisk in že smo spet doma. Naše misli pa še kar uhajajo k prijetnim doživetjem, ki jih je bilo v tem času kar precej. Priporočamo.

 

 

Related Images:

(Skupno 189 obiskov, današnjih obiskov 1)