Letošnje šolsko leto smo bili Lara, Neja, Larisa in Mitja iz 2. a ter Tina, Manca in Klara iz 2. d usmerjeni v Španijo. Naša destinacija je bila Valencija, čudovito mesto na vzhodni obali Španije. Na našo odpravo smo se temeljito pripravljali že od jeseni, ko smo začeli s spletnim tečajem španščine, nato smo izvedeli več o sami državi, kulturi in zgodovini, potem pa smo konec januarja končno odrinili na pot, opremljeni z vsemi podatki, a noro radovedni, kako bo vse skupaj potekalo v praksi.
Naša spremljevalka je bila profesorica Simona Barabaš, pridružilo pa se nam je tudi pet dijakinj iz Slovenj Gradca: Katja, Veronika, Naja, Valentina in Nuša. Torej naš Mitja in 11 punc J.
Z dijakinjami iz slovenjgraške partnerske šole smo se spoznali že v Celju, od tu pa smo najprej odpotovali v Benetke, se vkrcali na letalo in kot bi mignil pristali v Valenciji, ki nas je pričakala s skoraj 20° C. Odličen začetek!
Najprej smo spoznali svoje gostiteljske družine, ki so se izkazale za neverjetno prijazne. Španci so nas navdušili s svojo gostoljubnostjo in pripravljenostjo pomagati. Tudi sporazumevali smo se brez težav: malo španščine, malo angleščine, pa nekaj špangleščine in mimike ter mahanje z okončinami in vsem je bilo vse jasno. 🙂
Tudi mesto nam je bilo zelo všeč, tako da so bili prvi vtisi zelo pozitivni. Že v nedeljo smo šli v spremstvu profesorice malo raziskovat in smo skupaj obiskali Mesto umetnosti in znanosti, ki nas je navdušilo.
V prvem tednu smo odkrivali mesto, se izgubljali na poti do prakse, si ogledovali znamenitosti, iskali dijaškemu žepu prijazne trgovine in spoznavali nove ljudi. Kar naprej se nam je dogajalo, neprestano pa smo morali tudi uporabljati angleščino in španščino, tako da so naši možgančki delali nadure.
Mitja in Lara sta opravljala prakso v podjetju Fedacod. Glede na fotografije, ki sta jih posnela, sta se imela pri njih lepo, se precej družila s sodelavci, pozabila pa sta na dokazno gradivo, ki bi potrdilo, da sta tudi kaj delala. 🙂
Larisa in Naja sta imeli prijaznega šefa Diega v Supergourmet Mercado Central. Ker sta imeli delovno mesto na pokriti tržnici, sta morali vsak dan poskrbeti, da sta se dovolj toplo oblekli.
Klara, Manca in Tina so obladovale vsaka svojo jezikovno šolo. Klara je bila asistentka v Berlitzu, Manca v šoli Taronja in Tina v New Languages.
Naše nove prijateljice iz Slovenj Gradca so povečini delale v hostlu in hotelu, saj se šolajo v programu gastronomija in turizem. Naja je delala pri organizaciji, ki pomaga ženskam s posebnimi potrebami in bila je navdušena nad tem, kako lepo so jo sprejeli v svoj kolektiv.
Vikende smo si vzeli zase, si odpočili, se družili in odkrivali vedno nove kotičke mesta. Nekateri smo se odpravili tudi v živalski vrt – Bioparc – in se skupaj z njegovimi prebivalci prepuščali božanju sončnih žarkov.
Sicer pa smo svoj prosti čas namenili še raziskovanju mesta in okolice. Odkrivali smo obalo, nekateri pa so obiskali tudi naravni park Albufera.
V zadnjem tednu našega bivanja v Valenciji je tja pripotovala naša koordinatorica Mateja Obrez Verbič, s katero smo poklepetali in izmenjali vtise o Valenciji na zadnjem sestanku pri partnerjih, nato pa smo v soboto zjutraj skupaj odpotovali domov. Slovo je bilo težko in potočili smo nekaj solz, a doma so nas že čakali novi izzivi in treba se je bilo vrniti.
Naši vtisi:
Lara: Sprva sem se odhoda v Španijo ustrašila, saj nisem vedela kaj naj pričakujem. Ko pa sem prispela v Valencijo, se mi je pogled na stvari čisto obrnil. Spoznala sem nove ljudi in druge kulture, saj so bili tudi moji sostanovalci iz drugih držav. Sprva se v mestu nismo najbolje znašli, ampak že prvi dan, ko smo prispeli, nam je naša ‘mama’ razkazala del Valencije ter nam označila na zemljevidu naše delovno mesto. Praksa v tujini mi je omogočila pogled na stvari z drugega vidika ter me naučila samostojnosti. Upam, da se bom lahko kmalu vrnila nazaj.
Neja: Praksa, ki sem jo opravila v Španiji, ne bo nikoli pozabljena. To je bila zame najboljša izkušnja do zdaj. Odprla mi je oči in zelo razmišljam o študiju v tujini in tudi drugih možnostih spoznavanja novih kultur, dežel, ljudi. Po vrnitvi v Slovenijo sem si želela nazaj. Družina oz. ‘mama’ je bila čudovita, na delu je bilo nepozabno in ljudje so bili zelo dobri z mano. Upam, da se bom v prihodnosti še vrnila v Valencijo. To izkušnjo bi priporočala vsem, ki so vsaj malce pustolovski.
Larisa: Opravljanje prakse v tujini je bila zanimiva življenjska izkušnja. Naučili smo se boljše organizacije, kritičnega sprejemanja informacij ter samostojnega opravljanja dejavnosti. Spoznala sem novo kulturo in precej drugačen življenjski ritem, ki mi je bil zelo všeč. Videla sem nove kraje ter spoznala nove ljudi. Imela sem priložnost preizkusiti, kako je, če si za vse odgovoren sam. Sedaj si bolje predstavljam delo v tujini in se tudi v poklicu vidim na delovnem mestu, kjer se mednarodno sodeluje.
Mitja: Za prakso v tujini sem se odločil, ker zelo rad spoznavam nove ljudi, kulture, države, običaje in predvsem, da bi izboljšal svoje znanje angleščine in španščine. Delal sem v podjetju Fedacod in sicer sem izdeloval film o Poljski. Najbolj si bom zapolnil družino pri kateri sem bival, saj si boljše gostiteljice ne bi mogel želeti. Prakso v tujini priporočam vsem dijakom, saj mislim, da je to izvrstna priložnost za izboljšanje znanja jezikov, spoznavanje novih ljudi, sklepanje novih prijateljstev in predvsem zaradi nepozabne izkušnje.
Tina: Ker sem si vedno želela iti v Španijo in je projekt Erasmus+ omogočal prakso v Španiji, sem se odločila za tako enkratno izkušnjo, da bi pridobila delovne izkušnje in da bi spoznala njihov način življenja, navade, kulturo. Z letalom sem prvič letela in mi je bilo zelo všeč. Ker sem delala v jezikovni šoli New Languages, sem tam imela ogromno priložnosti za komuniciranje v angleščini ter španščini. Opravljala sem administrativna dela kot so npr. delo na računalniku, delo z dokumenti. Moj mentor je bil Claudio. V življenje gostiteljske družine sem vključila brez težav. Tudi komunikacija z družino ni bila problem. Valencija in njene znamenitosti so me očarale. Na splošno so ljudje zelo prijazni in pripravljeni pomagati vsakemu. Spoznala sem veliko novih ljudi in z njimi spletla veliko novih prijateljskih vezi.vnašala razne številke v Excel in v njihov program. Lepo je bilo.
Manca: Moje izkušnje v tujini so prečudovite. Pridobila sem veliko znanja iz španskega jezika, kakor tudi o njihovi kulturi. Navdušena sem bila nad jezikovno šolo, kjer sem opravljala prakso. Pogledali smo si veliko znamenitosti Valencije. Tudi glede bivanja pri družini sem zadovoljna, so bili zelo gostoljubni. S komunikacijo sicer ni bilo problemov, niti na delovnem mestu niti pri družini. Moja mentorica je bila Maria. Prvi dan mi je predstavila celotno njihovo šolo, nato pa še potek dela. Najbolj mi je bila všeč njihova ambicioznost in njihov sproščen odnos pri delu. Poleg dela sem tudi hodila k aktivnostim, ki so jih prirejali. Bilo je enkratno, poučno in istočasno zabavno. Prečudovite izkušnje, ki bi jih definitivno še ponovila.
Klara: Ko smo se na šoli začeli pogovarjati o praksi, sem bila zelo navdušena in v pričakovanju, kako bo. Ko pa se je vse skupaj začelo, sem bila vedno bolj v skrbeh, kako se bom pogovarjala, kako bom delala, kako bo potovanje potekalo. Vse je potekalo tako kot je treba. Tudi pri družini je bilo zelo zanimivo, prav tako na praksi. Ta praksa mi je dala veliko novega in uporabnega znanja. Spoznala sem, kako pomembno je znanje jezikov in komunikacija nasploh. Ko sem stanovala pri družini, je bilo zelo zabavno, saj sem sproti spoznavala njihove običaje in navade. Všeč so mi, saj so zelo prijazni in radi priskočijo na pomoč. Če bi imela še enkrat možnost sodelovati pri projektu, bi se vsekakor odločila za to, ker sem se veliko naučila. Tudi samostojnosti. Ta izkušnja mi bo ostala v lepem spominu in vedno se bom spominjala, kako sem lahko potovala v mesto Valencija in videla nov in drugačen način življenja kot ga imamo tukaj v naši Sloveniji.
