GLOBALIZACIJA
Modernizacija svetovnega sistema se začne v začetku 16. stoletja. V posameznih delih zahodne Evrope je kriza fevdalnega sistematehnologij in gospodarskih institucij. Napredek ter večja produkcija sta evropske sile spodbudila k širjenju svojih poti.
Skozi 16. stoletje je zahodna Evropa vzpostavila prvi zgodnji model globaliziranega sveta. To je bila proizvodnja, ki je bila v rokah dominantnih sil. Le ta je bila deljena na intenzivno produkcijo v jedrnih deželah ter zbiranje surovin in primarno industrijo z nizko usposobljeno delovno silo v perifernih deželah. Slednje je nezadržno vodilo do skrajno nesorazmernega razvoja; pri tem so aktivno sodelovale periferne države, ki so v svojo ozko korist, ne pa tudi v korist ljudstva ustvarjeno usmerjale v zahodno Evropo. Evropske države so v svetu razširile kapitalistično vizijo s kolonijami.
V 20. stoletju je kapitalizem pri svojem širjenju dosegel geografsko mejo z razširitvijo trga in državnega sistema po vsem svetu. Kot pika na i je bila uveljavitev Združenih držav Amerike, njen politični in gospodarski vpliv se je zmanjšal s koncem hladne vojne. Slednji je posameznim deželam v svetu postavil definicije, ki še vedno veljajo. Ideologija t.i. reformističnega liberalizma iz 19. stoletja, ki je obudila upanje na uveljavitev pravic posameznika in sorazmerni razvoj, je obledela v šestdesetih letih. To dogajanje v dvajsetem stoletju Wallerstein oriše s pojmom tranzicija, njen produkt je neokolonizacija. »Svetovni imperialist se sonči na terasi svojega evropsko-ameriškega dvorca, kar mu omogoča kakih pet milijard tretjerazrednih (ne)ljudi na zatohli azijsko–afriško–južnoameriški njivi.«
Povzela Marjeta Križnik, 1. b PTI
VIR: http://sl.wikipedia.org/wiki/Globalizacija
