GLOBALIZACIJA
Globalizacija je proces in sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu. Proces je dokončan v dvajsetem stoletju, ki kapitalizem uveljavi kot prevladujoči svetovni sistem. Glede na lastnosti kapitalističnega sistema, se globalizacija ne pojavlja kot povsem samostojen pojav, pač pa končna faza teženj kapitalizma. Na prelomu stoletij je gospodarstvo globaliziranega kapitalizma v krizi –»ideološka proslava zmage t.i. globalizacije je v bistvu davno precenjena pesem našega sistema preteklosti.« (Wallerstein, 1998, 32)
Modernizacija svetovnega sistema se začne v začetku 16. stoletja. V posameznih delih zahodne Evrope je kriza fevdalnega sistematehnologij in gospodarskih institucij. Napredek ter večja produkcija sta evropske sile spodbudila k širjenju svojih poti.
Skozi 16. stoletje je zahodna Evropa vzpostavila prvi zgodnji model globaliziranega sveta. To je bila proizvodnja, ki je bila v rokah dominantnih sil. Le ta je bila deljena na intenzivno produkcijo v jedrnih deželah ter zbiranje surovin in primarno industrijo z nizko usposobljeno delovno silo v perifernih deželah. Slednje je nezadržno vodilo do skrajno nesorazmernega razvoja; pri tem so aktivno sodelovale periferne države, ki so v svojo ozko korist, ne pa tudi v korist ljudstva ustvarjeno usmerjale v zahodno Evropo. Evropske države so v svetu razširile kapitalistično vizijo s kolonijami.
V 20. stoletju je kapitalizem pri svojem širjenju dosegel geografsko mejo z razširitvijo trga in državnega sistema po vsem svetu. Kot pika na i je bila uveljavitev Združenih držav Amerike, njen politični in gospodarski vpliv se je zmanjšal s koncem hladne vojne. Slednji je posameznim deželam v svetu postavil definicije, ki še vedno veljajo. Ideologija t.i. reformističnega liberalizma iz 19. stoletja, ki je obudila upanje na uveljavitev pravic posameznika in sorazmerni razvoj, je obledela v šestdesetih letih. To dogajanje v dvajsetem stoletju Wallerstein oriše s pojmom tranzicija, njen produkt je neokolonizacija. »Svetovni imperialist se sonči na terasi svojega evropsko-ameriškega dvorca, kar mu omogoča kakih pet milijard tretjerazrednih (ne)ljudi na zatohli azijsko–afriško–južnoameriški njivi.«
Povzela Marjeta Križnik, 1. b PTI
VIR: http://sl.wikipedia.org/wiki/Globalizacija